KRKAVČE

Avtentična

ISTRSKA VASICA

Krkavče ležijo v zaledju Kopra na 191 m visokem hribu, ki se na južni strani spušča do reke Dragonje, današnje meje med Slovenijo in Hrvaško. Podnebje je sredozemskega značaja: poletja so vroča, zime pa mile.

Avtentična

ISTRSKA VASICA

Bujna

VEGETACIJA

Tu uspevajo oljka, vinska trta, granatno jabolko, smokva, murva in številne druge vrste sadnega drevja. Od drevesnih vrst in grmičevja so najbolj pogosti črni hrast, cipresa, akacija, kostanj, ruj, brnistra in druge. Poleg kakovostne zgodnje zelenjave uspevajo tudi raznovrstne zdravilne rastline (česen, pušpan, pelin, ruda, šipek, sivka) in začimbe (sladki janež, kapra, majaron, bazilika). Vse to uspeva na južnih in zahodnih v terase oblikovanih pobočjih in dolinah. Ta pokrajina je mikavna, prijetna in vredna ogleda v vsakem letnem času.

Bujna

VEGETACIJA

Pestra

ZGODOVINA

Zaradi ugodne klime in strateške lege so se tu že od prazgodovine izmenjevala različna plemena in ljudstva, kar dokazujejo številne najdbe: kosi dobro žgane opeke, ostanki vodovodnih korit, zbirke žigov iz rimske dobe, krkavški kamen, glagolske listine, …
Prvi, ki so naselili to območje, so bili Histri, po katerih je Istra tudi dobila ime. Prištevamo jih med Ilire. Za njimi so se naselili Kelti, kasneje pa so tod trgovali že Grki. Največji vpliv pa so imeli Rimljani, ki so v 4. st. n. št. začeli širiti krščanstvo.
Po razpadu zahodno rimskega imperija je Istra prišla pod Frankovsko oblast. V 8. st. so se tu naseljevali Slovani. V tem času naj bi bil na področju Krkavč zgrajen grad oziroma utrdba. V 13. st. je vas prešla po beneško oblast. V tem času je doživela velik razvoj.

Zelo pomembno dejstvo je, da se je v vasi vztrajno govorilo slovensko, o čemer pričajo viri iz leta 1566. Takrat naj bi krkavški župan prišel v Koper zaradi dajatev krkavških podložnikov. Da bi ga razumeli, so morali poklicati prevajalca. Močno se je zakoreninilo tudi glagoljaštvo.
krkavce_zgo_3Pred prvo svetovno vojno je dobrih sto let to področje pripadalo Avstriji, potem za krajši čas od 1919 do 1943 Italiji. Po drugi svetovni vojni je bilo tukaj ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje s conama A in B. Leta 1954 je cona A s Trstom pripadla Italiji, cona B pa takratni Jugoslaviji.
Po letu 1991 so Krkavče del samostojne Republike Slovenije.

Turistične

ZNAMENITOSTI

CERKEV SV. MIHAELA

Največ umetnostnozgodovinskih zanimivosti je ob cerkvi in v njej. Na glavnem oltarju so štirje marmornati kipi sv. nadangela Mihaela, sv. Štefana Prvomučenca in apostolov Petra ter Pavla. Poleg oltarjev in tabernaklja je od skulptur zanimiv še škropilnik z reliefom koprskega grba.

KRKAVŠKI KAMEN

Krkavški kamen je najstarejša zanimivost in znamenitost vasi. Na njem je reliefna podoba človeka iz 2. ali 1. stoletja p.n.št.. Stoji na Gradišču nad Krkavčami ob poti v zaselek Škarjevac.

DOLINA DRAGONJE

Dolina reke Dragonje se uvršča med najlepše naravne znamenitosti v slovenski Istri. S svojo raznolikostjo in slikovitostjo ponuja neomejene možnosti za rekreacijo.