Krkavče ležijo v zaledju Kopra na 191 m visokem hribu, ki se na južni strani spušča do reke Dragonje, današnje meje med Slovenijo in Hrvaško. Podnebje je sredozemskega značaja: poletja so vroča, zime pa mile.

Tu uspevajo oljka, vinska trta, granatno jabolko, smokva, murva in številne druge vrste sadnega drevja. Od drevesnih vrst in grmičevja so najbolj pogosti črni hrast, cipresa, akacija, kostanj, ruj, brnistra in druge. Poleg kakovostne zgodnje zelenjave uspevajo tudi raznovrstne zdravilne rastline (česen, pušpan, pelin, ruda, šipek, sivka) in začimbe (sladki janež, kapra, majaron, bazilika). Vse to uspeva na južnih in zahodnih v terase oblikovanih pobočjih in dolinah. Ta pokrajina je mikavna, prijetna in vredna ogleda v vsakem letnem času.

Zaradi ugodne klime in strateške lege so se tu že od prazgodovine izmenjevala različna plemena in ljudstva, kar dokazujejo številne najdbe: kosi dobro žgane opeke, ostanki vodovodnih korit, zbirke žigov iz rimske dobe, krkavški kamen, glagolske listine, …

Prvi, ki so naselili to območje, so bili Histri, po katerih je Istra tudi dobila ime. Prištevamo jih med Ilire. Za njimi so se naselili Kelti, kasneje pa so tod trgovali že Grki. Največji vpliv pa so imeli Rimljani, ki so v 4. st. n. št. začeli širiti krščanstvo.

Po razpadu zahodno rimskega imperija je Istra prišla pod Frankovsko oblast. V 8. st. so se tu naseljevali Slovani. V tem času naj bi bil na področju Krkavč zgrajen grad oziroma utrdba. V 13. st. je vas prešla po beneško oblast. V tem času je doživela velik razvoj.